Celiakija in prehranjevanje brez glutena

Celiakija je kronična, sistemska avtoimunska bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten.

-Kronična pomeni, da je to diagnoza za vse življenje. Zaenkrat je edino zdravilo prehrana ki je 100% brez glutena.

-Sistemska pomeni, da prizadene vse organske sisteme, kot posledica atrofije resic tankega črevesja. Resice tankega črevesa izginejo, sluznica postane ploska oziroma atrofična. Hranilne snovi se težko absorbirajo in telo je prikrajšano za pomembne hranilne snovi.

Morda to razložimo na primeru. Kadar torej bolnik s celiakijo zaužije gluten, pride do imunskega odziva. V telesu se tvorijo protitelesa. Posledično to privede do poškodbe sluznice tankega črevesja, kar onemogoči ali celo prepreči absorpcijo hranilnih snovi, kot so beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, vitamini in minerali. Kot smo že omenili, je telo prikrajšano za prepotrebne hranilne snovi in zaradi tega so prizadeti tudi drugi organski sitemi-ne samo tanko črevo. Posledica pa so različne zdravstvene težave bolnika.

-Avtoimuna pa pomeni, da telo napada samo sebe in svoja lastna tkiva.

Celiakija je torej bolezen, ki prizadene celoten organizem in se kaže s številnimi resnimi zapleti.

Oddajo si lahko pogledate na povezavi

Dobro jutro, 2. del https://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174589536 od 33 minute dalje in
Dobro jutro, 3. del https://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174589542

 

KAJ JE GLUTEN? V KATERI HRANI SE NAHAJA GLUTEN?

Z besedo gluten označujemo pomembne proteine zrnja pšenice, podobne proteine pa najdemo tudi v zrnju ječmena, rži, pire, in ovsa , prav tako ga vsebujejo triticale, kamut in bulgur.

Med prepovedana živila torej sodijo:

Vsa živila iz prepovedanih žitaric kot so moke, zdrobi, testenine in kosmiči.

Vsa živila, kjer se pri pripravi uporablja sestavine iz prepovedanih žit ali njihovih derivatov.  Živila, ki v deklaraciji vsebujejo glutenske sestavine ali imajo med alergeni naveden gluten.

Pa tudi živila, ki so bila med postopkom priprave onesnažena s sestavinami iz prepovedanih žit ali njihovih derivatov. Ta so običajno označena z opozorilom: lahko vsebuje sledi glutena.

Gluten se torej lahko nahaja v veliko živilskih izdelkih, med drugim tudi v sladoledih, salamah, čokoladah, pripravljenih omakah tudi sojini omaki, ketchupu in mnogih drugih izdelkih.

 

KAKŠNI SO SIMPTOMI CELIKIJE? 

Simptomi bolezni, ki se v različnih življenjskih obdobjih razlikujejo, so tako pri otrocih kot odraslih izredno raznoliki in se praviloma pojavijo v treh do šestih mesecih od začetka uživanja jedi, ki vsebujejo gluten. Inkubacijski čas lahko traja mesece, včasih pa tudi več let.

Klasični znaki celiakije, kot so driska, napenjanje in bolečine v trebuhu, oziroma hujšanje, je prisotno le pri manjšem deležu obolelih. Veliko pogostejši so atipični simptomi oziroma samo en simptom, kot na primer zastoj pri rasti in pridobivanj telesne teže, pomanjkanje teka (apetita), zaprtje, upočasnitev psihičnega razvoja, slabokrvnost, ki se ne izboljša niti z jemanjem železa, nadalje pomanjkanje vitamina D, upad kostne mase, razdražljivost, glavobol, utrujenost, poškodbe zobne sklenine, pogoste afte ustne sluznice, zapoznela adolescenca, izpadanje las ipd. najbolj značilna dermatološka sprememba pri bolnikih s celiakijo je tako imenovana Dermatitis herpetiformis Duhring, tp je bolezen, ko se na licih, na zunanji strani komolca in kolena ter na zadnjici pojavijo srbeči mehurčkasti izpuščaji.

Diagnostične preiskave kažejo na to, da zunanji simptomi običajno niso v sorazmerju s poškodbami sluznice tankega črevesja.

 

KAKO POGOSTA JE CELIAKIJA?

Kar zadeva simptome, gre za bolezen s številnimi obrazi, tudi stopnja prizadetosti je zelo raznolika, zato lahko z gotovostjo trdimo, da je celiakija danes gotovo pod-diagnosticirana bolezen. Od začetka 21. stoletja so vse pogostejša testiranja, na osnovi katerih lahko ocenjujemo, da je razširjenost celiakije 1-2 odstotna oziroma, da je prizadeta vsaka 50 – 100. oseba.

 

KAKO ZDRAVIMO CELIAKIJO? 

Edino zdravilo za celiakijo je doživljenska prehrana brez glutena. Prehrana brez glutena pomeni, da je hrana, ki jo uživamo 100% brez glutena. Zavedni prekrški torej niso dovoljeni, izogibat pa se moramo kakršnemu koli uživanju glutena.

Po evropski direktivi oziroma uredbi 1169 iz leta 2011, ki je stopila v veljavo 13.decembra 2014  je živilo BREZ GLUTENA tisto, ki vsebuje MANJ kot 20 delcev glutena na milijon delcev, to je MANJ kot 20 mg glutena na kilogram ali pa da si boste lažje predstavljali. Pol zrna pšenice v enem kilogramu riža je že več kot 20 mg na kilogram.

Ker je ta vrednost resnično majhna, je prehrana v 100 odstotni odsotnosti glutena res pravi izziv, tako za potrošnike kot za proizvajalce izdelkov.

Med dovoljena živila sodijo vse vrste mesa, rib, jajca, mleko in mlečni izdelki, vsa zelenjava in sadje – sveže ali zmrznjeno, pod pogojem, da jim niso dodani zgoščevalci, aditivi, arome, ali drugi dodatki. Sem prištevamo tudi dovoljene žitarice v zrnju (riž, koruza, ajda, amarant, proso in kvinoja) in semena (laneno, sezamovo, bučno, sončnično), ki morajo seveda biti povsem brez glutenskih primesi.

Običajne moke in zdrobi iz žit, ki so sicer naravno brez glutena (ajdova, koruzna, riževa), vendar so mleti v istih mlinih kot ostale vrste glutenskih mok in zdrobov, zaradi kontaminacije vsebujejo ogromne količine glutena. V kolikor je v obroku predvidena uporaba moke ali zdroba je v tem primeru obvezna uporaba specialnih dietnih mok in zdrobov, ki so označeni z znakom prečrtan žitni klas. Ravno tako je pri uporabi testenin, drobtin in kosmičev potrebno uporabiti deklarirano brezglutensko označena dietna živila.

Simbol prečrtan žitni klas v krogu predstavlja odsotnost glutena oziroma ustreza EU direktivi, ki narekuje vsebnost manj kot 20 mg glutena na kilogram, kot smo že omenili. Ta simbol podeljujejo društva za celiakijo po vsej Evropi in pomeni enoten standard za vse. Izdelki, ki nosijo ta znak pod katerim je kratica države, v kateri je izdelek proizveden v obliki dveh črk. Na primer Slovenija ima SI, Italija ima IT, sledi pa jim še številka izdelka. Društva za celiakijo ga dodeljujejo tistim izdelkom, za katere lahko za neoporečnost izdelkov jamčijo z analizami ter ustreznim sistemom za uravnavanje kakovosti, ki je enoten za vso Evropo.

 

PREHRANJEVANJE BREZ GLUTENA

Pri prehranjevanju brez glutena moramo biti zelo dosledni.

Vsak najmanjši prekršek, nam lahko povzroči nemalo težav.

Tudi če teh težav ne zaznamo sami v obliki slabšega počutja, prekrški zelo negativno vplivajo na naše zdravje in poskrbeti moramo, da se zgodijo le redko, če sploh.

Pri prehranjvanju brez glutena ne smemo preseči meje 20mg glutena na kilogram.

Za primer naj povem, da je že pol (1/2) zrna pšenice v kg riža  > 20mg/kg.

V domači kuhinji moramo biti zelo pozorni na naslednje:

 

• Deske
• Noži in pribor
• Delovne površine
• Posode in pekači
• Lesene kuhalnice
• Kuhinjske serviete in krpe
• Omare!
• Posodice za maslo
• Razni namazi npr.sirni, marmelada, med…
• Gospodinjski aparati (metlice za stepanje…)
• Toaster ali opekač za kruh
• Sol in začimbe (zajemanje z rokami)

 

Ko jemo zunaj pa se moramo temeljito pogovoriti z osebjem in jim razložiti, da je za nas zelo pomembno, da nam pripravijo obrok, ki ne bo vseboval glutena, poleg tega pa jih opozorimo še na sledeče:

• Drobtine
• Sojina omaka!
• Ločena priprava: Cvrtje npr. krompirja v istem cvrtniku, kot cvrto meso

Poleg tega, se moramo prehranjevati zdravo in nadomeščati prepovedana žita z žiti, ki so v osnovi brez glutena.

To so:

Kvinoja

ajda

Koruza

Proso

riž

tapioka

amarant

in še nekaj drugih

Pri mokah, ki so mlete iz dovoljenih žit moramo biti, kot sem že omenila zelo pozorni na to, da imajo na embalaži znak, da ne vsebujejo glutena, to je prečrtan žitni klas v krogu.

Če nimajo tega znaka, ne moremo zagotovo vedeti, da so moke brez glutena, saj so lahko mlete na istem mlinu, kjer so prej mleli npr. pšenico.

Če nimajo tega znaka, ne moremo zagotovo vedeti, da so moke brez glutena, saj so lahko mlete na istem mlinu, kjer so prej mleli npr. pšenico.

Osnovna vodila pri zdravem prehranjvanju brez glutena so:

-v glavnem uporabljajmo živila, ki so v svoji osnovi brez glutena

-pri nakupu živil dosledno berimo deklaracije

-izogibajmo se industrijsko predelani hrani

-sestavljajmo si preproste obroke, ki bodo lažje prebavljivi

-uživajmo veliko surove zelenjave, če je le mogoče, sicer pa dušene ali sušene

-jejmo večkrat dnevno